Sveža voda in senca sta osnovni potrebi Vsaka žival mora imeti v vročih dneh neprekinjen dostop do zadostne količine sveže in čiste pitne vode. Prav tako mora imeti možnost umika v senco ali hladnejši prostor. To velja tako za hišne ljubljenčke kot za rejne živali na pašnikih in v hlevih. Posebno pozornost je treba nameniti mladičem, starejšim živalim, brejim živalim ter tistim z zdravstvenimi težavami, saj vročino prenašajo še težje.
Psi in mačke niso imuni na vročino Poleti naj bodo sprehodi psov omejeni na zgodnje jutranje ali pozne večerne ure, ko so temperature nižje. Razgreti asfalt lahko povzroči opekline na blazinicah tačk, zato je priporočljivo preveriti temperaturo tal, preden se odpravimo na sprehod. Posebej pomembno opozorilo velja za puščanje živali v vozilih. Že nekaj minut v zaprtem avtomobilu lahko pomeni smrtno nevarnost. Temperatura v vozilu lahko tudi ob delno odprtih oknih zelo hitro preseže 50 stopinj Celzija. Če opazimo znake pregretja, kot so močno sopenje, pretirano slinjenje, nemir, oslabelost, bruhanje ali izguba zavesti, je treba žival takoj umakniti v hladen prostor, jo postopoma ohlajati in poiskati veterinarsko pomoč.
Rejne živali potrebujejo dodatno zaščito Govedo, konji, drobnica, prašiči in perutnina vročino pogosto prenašajo slabše kot mraz. Na pašnikih morajo imeti zagotovljeno senco, v hlevih pa učinkovito prezračevanje. Živali ne smejo biti prenatrpane, skrbniki pa morajo njihovo zdravstveno stanje v obdobjih vročine preverjati pogosteje kot običajno. Posebej občutljive so živali v intenzivni reji, visoko proizvodne živali ter živali v pozni brejosti.
Nevarnost predstavljajo tudi neurja Podnebne spremembe ne prinašajo le vročinskih valov, temveč tudi vse pogostejša neurja z močnim vetrom, točo, nalivi in udari strel. Skrbniki živali naj redno spremljajo vremenska opozorila in pravočasno zagotovijo možnost umika živali na varno. Pomembno je preverjati stanje ograj, nadstreškov in napajalnikov ter odstraniti predmete, ki bi jih lahko odnesel veter. Po neurju je treba živali pregledati in jim po potrebi zagotoviti veterinarsko oskrbo.
Električni sistemi lahko odločajo o življenju in smrti V številnih rejskih objektih je dobrobit živali neposredno odvisna od delovanja električnih sistemov za prezračevanje, napajanje ali krmljenje. Izpad električne energije med vročinskim valom lahko že v nekaj urah povzroči množične pogine živali. Zato morajo biti v takšnih objektih zagotovljeni rezervni agregati, zadostne zaloge goriva, alarmni sistemi ter redno preverjanje delovanja vseh varnostnih naprav.
Skrb za živali ni le moralna, temveč tudi zakonska dolžnost Mnogi se ne zavedajo, da zanemarjanje živali v času vročine ni zgolj neodgovorno ravnanje, ampak lahko predstavlja tudi kaznivo dejanje. V Sloveniji je mučenje živali opredeljeno v 341. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Kdor surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, se lahko kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Med takšna ravnanja lahko sodi tudi zavestno izpostavljanje živali ekstremni vročini brez vode, sence ali ustrezne oskrbe. Če storilec dejanje ponovi ali gre za mučenje več živali, je zagrožena kazen do dveh let zapora.
Poleg kazenskega pregona lahko pristojni organi izrečejo tudi globe in druge ukrepe za zaščito živali.
Skrb za živali se ne meri v velikih dejanjih, temveč v vsakodnevni pozornosti do njihovih potreb. Ko jim v vročih dneh zagotovimo vodo, senco in varnost, jim ne omogočimo le preživetja, temveč tudi dostojno in kakovostno življenje. Naša odgovornost do živali je odraz naše človečnosti – in prav v skrbi za najranljivejše se kaže moč skupnosti, ki ji ni vseeno. / Povzeto po: https://www.gov.si/novice/2026-06-17-vrocinski-valovi-in-neurja-kako-poleti-ustrezno-zascititi-zivali/